40 in več ur na teden, 48 in več tednov na leto, 40 let je, priznajte, veliko – tudi če svoje delo z veseljem opravljate. Kaj bi dali, da bi se za 3 mesece lahko odpravili potapljati ali surfati na eksotične lokacije ali se za 6 mesecev pridružili skupini prostovoljcev v Afriko, odšli v tujino nabirat novih izkušenj ali se za leto dni učiti tujega jezika v izvorno državo. Lahko bi se posvetili svojim hobijem, nikoli izživeti želji ali pa otrokom. Nekaj časa bi počeli to, kar ste si vedno želeli, pa vam poleg službe za to enostavno ni ostalo dovolj časa. Služba vas medtem počaka, zavarovanje in delovna doba tečeta in morda dobite tudi plačo. Za večino zaposlenih le sanje. Za večino, ne pa za vse!
Karierni premor v tujini znan koncept
„Sabbatical“, karierni premor, je v tujini precej znan koncept, zlasti v akademski sferi. V ZDA plačani „karierni predah“ omogoča 11% velikih podjetij, skoraj v tretjini velikih podjetij pa si to razkošje lahko privoščijo brez nadomestila plače. Neplačan premor omogoča 16% majhnih podjetij in kar 21% srednje velikih podjetij. Kar 25 podjetij s seznama 100 najbolj zaželenih delodajalcev (Fortune’s 100 Best companies to work for) omogoča polno plačani karierni premor!
V Veliki Britaniji je v akademski sferi ta privilegij z nadomestilom plače, narašča pa odstotek podjetij, ki omogočajo neplačan karierni premor: 20% podjetij v VB je to možnost za svoje zaposlene že vpeljalo, 10% jih o tem razmišlja.
Bitka za talente: Spodbujanje zavzetosti, lojalnosti in uspešnosti zaposlenih
Naraščanje zanimanja za možnost plačanega ali neplačanega kariernega premora je (tudi) posledica vedno bolj intenzivnega posvečanja karieri. Tako se na primer tudi pri nas že dogaja, da so zlasti mladi in zelo uspešni ter ambiciozni posamezniki na pragu tridesetih na robu izgorelosti ali pa preživljajo krizo (poklicne) identitete. Zlasti ko gre za ključne zaposlene ali talente, v katere je podjetje več let intenzivno vlagalo, je to velika izguba tudi za podjetje. V takih primerih bi bil nekaj mesečni karierni premor idealna rešitev za oba, zaposlenega in podjetje. Ta čas je namenjen premisleku o nadaljevanju kariere, posvečanju povsem drugim interesom ali hobijem, osebnostni rasti in razvoju ali pa dodatnemu usposabljanju in izobraževanju, za katerega sicer zmanjka časa. Nekatera podjetja zahtevajo, da se zaposleni v tem času izpopolni v določeni veščini ali pridobi nova znanja. Goldman Sachs na primer karierni premor svojim zaposlenim omogoči za delo v dobrodelnih organizacijah.
V času bitke za talente so nekatera podjetja, zlasti visoko specializirana, prisiljena ponuditi svojim zaposlenim to možnost, saj bodo tako bolj verjetno zadržala svoje strokovnjake. Poleg tega tako spodbujajo zavzetost, lojalnost in delovno uspešnost zaposlenih, saj je ta možnost na voljo navadno zaposlenim, ki so v podjetju vsaj 5-10 let in pri delu dosegajo dobre rezultate. Na delovnih mestih, kjer se zahteva visoka stopnja kreativnosti, je to način spodbujanja kreativnosti.
V Sloveniji prvi (uspešni in neuspešni) primeri.
V Sloveniji so podjetja glede možnosti kaiernega premora še precej sramežljiva. Vendar tudi pri nas že obstajajo primeri podobnih dogovorov. Milena, zaposlena v Bolnišnici Golnik KOPA, se je na primer dogovorila, da se po letu dni odsotnosti lahko vrne na svoje delovno mesto. Njen sin je dobil priložnost igrati za športni klub v tujini in ker je še mladoleten, je želela podpreti njegovo kariero in si vzeti leto dni zase in zanj. Odsotnost sicer ne bo plačana, njeno delovno mesto pa jo bo počakalo.
Predvsem za zaposlene, ki imajo zelo zahtevna, odgovorna, kreativna ali visoko specializirana delovna mesta, je karierni premor zelo dobrodošla rešitev. Mladi zelo uspešni talenti se pogosto znajdejo na prelomnici in potrebujejo nekaj premora, da svoj sistem vrednot uskladijo z vrtoglavo kariero. Primer zelo uspešnega menedžerja, ki se je na pragu tridesetih let znašel v samem vrhu večjega podjetja in se vprašal kaj in zakaj pravzaprav počne, jJe jasen znak, da bomo tudi v Sloveniji zaposlenim morali ponuditi nekaj več, če jih bomo hoteli obdržati. Omenjeni je svoj sistem vrednot odšel graditi kot prostovoljec pri delu z deprevilegiranimi družbenimi skupinami v tujino. Če bi delodajalec prepoznal njegovo stisko in mu omogočil karierni premor, bi se verjetno vrnil…